Maria Montessori

Montessorijino pedagogiko sem odkrila leta 2015, medtem ko sem delovala v nemški Hauptschule (strokovni zavod). V tej šoli sem opazila veliko število učencev s specifičnimi učnimi težavami; veliko je bilo dijakov z motnjo hiperaktivnosti ter s pomanjkanjem pozornosti ADHD (v nemščini ADHS) v kombinaciji z disleksijo (v nemškem Legasthenie ali LRS) ali diskalkulijo (v nemščini Dyskalkulie). Hkrati sem ugotovila, da je večina dijakov razpolagala z izrazito inteligenco, ki je bila v nasprotju z njihovimi učnimi težavami in njihovimi pogostimi neuspehi v šoli. Opazovala sem, kako ujeti so bili v pomanjkanju samozavesti, hkrati pa sem videvala njihovo plemenitost, ki se je očitno pojavljala v njihovi interakciji s sošolci. V prizadevanju, da bi našla učno metodo, ki bi bila zanje primerna, sem ugotovila, da se lahko bolje naučijo s “početjem”. Kombinacija govorjenega jezika – namesto branja – tridimenzionalne slike ali predmeti in dejavnosti, ki so jih izvajali s svojim telesom – vse to je bilo zanje zelo učinkovito, tako pri učnih predmetih, osredotočenih na jezik, kot pri predmetih, kot je matematika. Njihove logično-abstraktne spretnosti so se aktivirale in razvijale zahvaljujoč “početju”. Vizualne predstavitve so jim pomagale tudi pri pridobivanju informacij, ki so jih že zabeležili v svojih možganih. O svojih opažanjih sem se začela pogovarjati s svojimi nemškimi kolegi, nekateri pa so mi povedali, da so bile te ideje zelo podobne tistim iz pedagogike Marie Montessori, ki je v Nemčiji zelo cenjena. Obstaja veliko osnovnih šol Montessori, prav tako veliko vrtcev in lepo število srednjih šol. Tako sem se začela zanimati za življenje in zamisli Marie Montessori. Ugotovila sem, da se vse njene ideje zelo dobro ujemajo z mojimi opažanji in sem se lahko popolnoma strinjala z njenim pojmovanjem človeka in izobraževanja. Izvedela sem tudi, da je nekaj časa preživela v Indiji, tako kot sem tudi jaz.Montessorijino pedagogiko sem odkrila leta 2015, medtem ko sem delovala v nemški Hauptschule (strokovni zavod). V tej šoli sem opazila veliko število učencev s specifičnimi učnimi težavami; veliko je bilo dijakov z motnjo hiperaktivnosti ter s pomanjkanjem pozornosti ADHD (v nemščini ADHS) v kombinaciji z disleksijo (v nemškem Legasthenie ali LRS) ali diskalkulijo (v nemščini Dyskalkulie). Hkrati sem ugotovila, da je večina dijakov razpolagala z izrazito inteligenco, ki je bila v nasprotju z njihovimi učnimi težavami in njihovimi pogostimi neuspehi v šoli. Opazovala sem, kako ujeti so bili v pomanjkanju samozavesti, hkrati pa sem videvala njihovo plemenitost, ki se je očitno pojavljala v njihovi interakciji s sošolci. V prizadevanju, da bi našla učno metodo, ki bi bila zanje primerna, sem ugotovila, da se lahko bolje naučijo s “početjem”. Kombinacija govorjenega jezika – namesto branja – tridimenzionalne slike ali predmeti in dejavnosti, ki so jih izvajali s svojim telesom – vse to je bilo zanje zelo učinkovito, tako pri učnih predmetih, osredotočenih na jezik, kot pri predmetih, kot je matematika. Njihove logično-abstraktne spretnosti so se aktivirale in razvijale zahvaljujoč “početju”. Vizualne predstavitve so jim pomagale tudi pri pridobivanju informacij, ki so jih že zabeležili v svojih možganih. O svojih opažanjih sem se začela pogovarjati s svojimi nemškimi kolegi, nekateri pa so mi povedali, da so bile te ideje zelo podobne tistim iz pedagogike Marie Montessori, ki je v Nemčiji zelo cenjena. Obstaja veliko osnovnih šol Montessori, prav tako veliko vrtcev in lepo število srednjih šol. Tako sem se začela zanimati za življenje in zamisli Marie Montessori. Ugotovila sem, da se vse njene ideje zelo dobro ujemajo z mojimi opažanji in sem se lahko popolnoma strinjala z njenim pojmovanjem človeka in izobraževanja. Izvedela sem tudi, da je nekaj časa preživela v Indiji, tako kot sem tudi jaz.