Kako dojemamo in vrednotimo spretnosti, sposobnosti, inteligentnost? Kakšno je razmerje med delovanjem senzoričnih kanalov, obravnavanih posamično in v povezavi med njimi in s tem, kar imenujemo inteligentnost? Je inteligentnost funkcija ali resnično notranje stanje človeškega bitja? Ali so čutni kanali odgovorni le za prenos inteligentnosti, ali pa pogojujejo tudi njen razvoj? Katera je razlika med avtističnim otrokom z visoko stopnjo funkcionalnosti – high-functioning – in povprečno sposobnim otrokom? Postavljam vprašanja, na katera navadno niti znanstveniki niti psihologi niso sposobni ponuditi zadovoljivih odgovorov. Kot podporna učiteljica vem iz vsakodnevnih izkušenj, da bi, ko bi opravili test inteligentnosti, obstajala področja, kot sta na primer vizualni ali slušni spomin, pri katerih bi prva skupina otrok dosegala odločno boljše rezultate kot druga. Bi pa po drugi strani dosegali zelo slabe rezultate na področjih, ki zahtevajo senzimotorično koordinacijo. Podobno neskladje, čeprav z določenimi razlikami v porazdelitvi spretnosti in sposobnosti, lahko opazimo med otrokom z motnjo pozornosti z ali brez hiperaktivnosti in »normalnim« otrokom. Prvi ne morejo zdržati pri sedenju in pisati jim je dolgočasno, vendar bi vam lahko povedali vse, kar se je dogajalo v razredu in bi pri tem poročali o stvareh, ki jih drugi nikoli ne bi opazili … in pokazali bi posebno logično inteligentnost, ko bi pripovedovali o dogodkih ali opisovali ljudi. Vsi dobro vemo, da bodo pri pridobivanju (šolskega) znanja preko branja in pisanja, poslušanja prozaičnih govorov, pri čemer so primorani sedeti itd., takšni otroci postavljeni v slabši položaj.
Otroci z disleksijo bodo prav tako imeli podobno slabše izhodišče pri branju in pisanju. Zato v Italiji vztrajamo pri pomenu kompenzacijskih sredstev in olajševalnih ukrepov za vse otroke s specifičnimi učnimi motnjami. Znanost nam pove, da imajo ti otroci enak, včasih celo večji kognitivni potencial kot otroci s srednje normalnim kognitivnim profilom. Tudi avtistični otroci imajo včasih kognitivni profil, ki je podoben kot pri otrocih s specifičnimi učnimi motnjami. To so kognitivni profili, ki prikazujejo veliko odstopanje v stopnji usposobljenosti med različnimi področji delovanja in veščin. Nadomestna sredstva in olajševalni ukrepi, ki jih predvidevajo zakoni za te otroke in mlade v Italiji ali na primer v Veliki Britaniji ali Združenih državah Amerike, so zelo pomembni: to so funkcionalno nujni in etično dolžnostni ukrepi, vendar … Ne bi smeli pozabiti, da imata telo in um to značilnost, da se lahko nenehno preoblikujeta. Zelo malo je verjetno, da bomo lahko povsem odpravili motnjo / invalidnost, vendar lahko zmanjšamo neskladje v kognitivnem profilu prej omenjenih otrok, tako da treniramo njihov um in telo s tem, čemur pravimo terapija, ali, lahko trdimo, z vadbo telesa-uma-duha, ki mora biti še posebej pozorna na razvoj učnih spretnosti in procesov. Zato sem šla v Pondicherry v Mednarodni izobraževalni center Aurobindo: da bi razumela in se naučila, kako vzgojitelji tega centra uporabljajo jogo, da otrokom z ali brez invalidnosti pomagajo aktivirati in razvijati ne le lastne kognitivne sposobnosti in kompetence, ampak nekaj več: njihov človeški potencial.
Mednarodni izobraževalni center Sri Aurobindo (SAICE) v mestu Pondicherry v Indiji se zavezuje k razvoju celostnega izobraževalnega sistema v okolju, ki otroke navdihuje k razvijanju petih bistvenih vidikov osebnosti: fizičnega, vitalnega, umskega, psihičnega in duhovnega. Center spodbuja svoje učence, naj izberejo predmete, ne da bi razmišljali o kasnejši specializaciji in ne da bi pri tem nanje vplivali pritiski povezani z izbiro poklicne kariere za prihodnost. Pristop Centra zato ni zgolj akademski, temveč dinamičen. Znanje ni nekaj, kar bi lahko podeljevali študentom; predstavljene so jim različne možne dejavnosti in ponujeno jim je skrbno izbrano gradivo, da bi jih spodbudili k notranji izdelavi, s pomočjo katere lahko odkrijejo in razvijejo znanje v sebi. Otroku je treba pomagati, da se razvija celostno in harmonično. Mednarodni izobraževalni center si prizadeva za čimbolj popoln razvoj telesnosti, za smotrno usmerjanje vitalne energije v dejavnosti, ki prispevajo k rasti osebnosti, za popolno usposabljanje miselnih sposobnosti na področju humanističnih in znanstvenih ved ter s pomočjo delovanja v okolju z izrazitim duhovnim vzdušjem ustvarja pogoje, da pride na površje duša in postopoma prevlada nad ostalimi deli osebnosti.