Mirovniške vzgoje

Mirovniška vzgoja na osebni in družinski ter družbeni ravni

Mirovniška vzgoja na osebni in družinsko-družbeni ravni se bo izvajala z dejavnostmi, ki spodbujajo sprejemanje, razmišljanje in razumevanje, opazovanje, empatijo, sodelovanje ob spoštovanju smotrov in družbene vloge vsake osebe.

Mirovniška vzgoja v izobraževalnih skupinah in ustanovah

Mirovniška vzgoja v izobraževalnih skupinah in ustanovah, ki se razume kot osebna realizacija in družbeno konstruktivna integracija vsakega državljana, se bo izvajala s spreminjanjem in prilagajanjem pedagoške / didaktične ponudbe, ob upoštevanju različnih kognitivnih profilov in usod ter stališč ljudi, ki se učijo ter ljudi, ki poučujejo / izobražujejo.

Mirovniška vzgoja na družbeno-kulturno-politični ravni

Mirovniška vzgoja na družbeno-kulturno-politični ravni se bo uresničevala:- z ozaveščanjem javnosti o načinih razvoja in delovanja različnih vrst inteligence, osebnosti, volje in etične zrelosti, ki obstajajo v neki družbeni skupini, pa tudi v samem posamezniku, znotraj globalne družbe, pri čemer se posameznik obravnava kot multiindividualno bitje.    – z razumevanjem vsake osebnosti kot rezultata razvoja njene svobodne volje v okolju, ki je bilo najprej dano, nato pa izbrano, po načelu mobilnosti in prostega dostopa ter sporočanja informacij in znanja.    – z upoštevanjem vsakega državljana sveta, neglede na njegovo starost, spol, raso, kulturno in versko poreklo, stopnjo izobrazbe, obseg in kakovost aktivnih veščin z naravno nagnjenostjo k samouresničujočemu življenju, v katerem njegov prispevek k celotni družbi, ki je vedno dragocen, postane učinkovit le, če ga družbeno-človeško okolje aktivno sprejema in vključuje na vseh ravneh.    – s postavljanjem odnosa družbene skupine do naravnega okolja kot zelo pomembnega za družbeni, kulturni in človeški razvoj tako družbene skupine kot vsakega posameznika, ki živi ali je v stiku s to isto družbeno skupino.

Glavni cilj naših mirovniških izobraževalnih dejavnosti bo analizirati izvajanje Listine o temeljnih pravicah evropskih državljanov v vsaki državi, z opredeljevanjem aktivnosti, ki jih je treba razviti, določiti predloge in priporočila, zlasti za osebe s posebnimi potrebami v vsaki evropski državi, skozi dejavnosti v vsaki partnerski državi in ​​v partnerskih delavnicah (v prisotnosti ali na spletnih srečanjih), da se razvije skupni dokument, ki bo poslan institucijam EU: Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji, Svetu Evrope za politike in programe, namenjene popolnemu izvajanju Listine.